Dan, ko se ptički ženijo.

Ljudje so verjeli, da gregorjevo predstavlja prihod pomladi, saj se je po starem koledarju praznovalo na prvi spomladanski dan, ko je svetli del dneva postal daljši.

Naše babice in prababice bi znale dobro povedati, kaj je nekoč pomenil današnji dan ptičje ženitve. Povezan je bil z daljšimi dnevi, ki so s seboj prinesli več dnevne svetlobe. Tako so lahko ljudje dlje časa opravljali dela pri naravni svetlobi in ne več samo ob sveči oziroma kasneje petrolejki, pravijo etnologi. Tako so v nekaterih obrtniških in delavskih krajih Gorenjske pred 2. svetovno vojno govorili, da sv. Gregor luč v vodo vrže.

Zato vabljeni v torek, 11. marca, ob 17. uri, na predvečer gregorjevega, v Hostlu Kozmus oz. Klubu pod lipo, kjer bomo najprej izdelali gregorčke, jim dodali svečke in jih nato spustili po reki kot sv. Gregor nekoč.

Še nekaj starih običajev:

Nekoč je veljajo, da se morajo dekleta na ta dan ozirati v nebo, kajti prva ptica, ki jo je dekle na ta dan videlo, je naznanjala, kakšnega moža bo dobila.

Otroci so mislili, da se na ta dan ptički ne le ženijo, ampak tudi gostijo, zato so po drevju in grmičevju iskali pogače. Odrasli so jim tako ponekod začeli sčasoma tudi skrivati priboljške v grme, da so jih razveselili.

Tisti, katerih delo je bilo vezano na sveče in petrolejke, pa so jih na ta dan spustili po vodi, saj jih v naslednjih mesecih niso več potrebovali. Ta običaj je v nekaterih delih Slovenije živ še danes. Na predvečer gregorjevega tako imenovane gregorčke – plovila s svečkami, ki so vsako leto bolj barvita in izvirna – ljudje spuščajo med drugim v Tržiču in Ljubljani, kjer pa je sinoči zaradi visokega vodostaja Gradaščice in težkega dostopa tradicionalna prireditev, imenovana Podrav pomladi, odpadla.

V Prekmurju in Porabju so otroci koledovali, torej hodili od hiše do hiše in prosili za darove. Ti koledniški obhodi so nastali po ogrskem zgledu in so se ponekod ohranili do zadnje četrtine prejšnjega stoletja.

Približno do 2. svetovne vojne pa so šolarji v Beli krajini na gregorjevo hodili po hišah, preoblečeni v svatovski sprevod. Darovali so jim jajca in denar.