V prvih tednih marca smo izvedli 35. občinske Otroške parlamente v Posavju, ki smo jih izvedli 5. marca v sejni sobi A na Mestni občini Krško za učence osnovnih šol iz mestne občine Krško in občine Kostanjevica na Krki, 11. marca v Mladinskem centru Brežice za učence iz občine Brežice in jih zaključili 14. marca na Gradu Sevnica za učence iz občine Sevnica in Radeče.
Mlade parlamentarke in parlamentarci so najprej delali v treh skupinah pod strokovnim vodstvom, in sicer delavnico na temo Odnosi v šoli in sodelovanje sta vodili Meta Habinc in Veronika Simončič iz Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško, delavnico na temo Metode in načini učenja/poučevanja in učne vsebine je vodila Metka Uršič Urbanč iz Osnovne šole Koprivnica, delavnico na temo Vrednote in odgovornost pa sta vodili Iva Prah in Urška Poljšak, obe iz Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja Krško.
Delavnica Odnosi v šoli in sodelovanje, ki sta jo vodili Meta Habinc in Veronika Simončič, je učenke in učence spodbudila k globokemu razmišljanju. Na začetku so bili postavljeni pred trditve, o katerih so se morali opredeliti z enostavnim odgovorom da ali ne, a se je kmalu razvila široka debata, ki je odprla marsikatera vprašanja. V drugem sklopu delavnice so pričeli z iskanjem odgovorov in rešitev. Znotraj treh tem so morali mladi razmišljati o lastnih dosedanjih izkušnjah, željah in strahovih. Dotaknili so se tem: vzdušje in odnosi v razredu, sodelovanje med mlajšimi in starejšimi učenci ter odnosi med učenci in učitelji. Delavnica se je sklenila s predstavitvijo dela skupin, sodelovanja znotraj skupine ter razpravo in oblikovanje sklepov.
Na delavnici Metode in načini učenja/poučevanja in učne vsebine, ki jo je vodila Metka Uršič Urbanč, so mladi v treh skupinah preučevali in preučili tri ključne teme. S prvo temo so se dotaknili pouka in kako ga izboljšati. Jim je všeč frontalni ali nefrontalni način poučevanja, kakšne oblike poučevanja uporabljajo učitelji in ali prilagajajo pouk z različnimi stili glede na temo pouka. Z drugo temo so razglabljali o aktivnostih učencev, ko učitelj uporablja različne metode in je pouk pester. Kako bi oni popestrili pouk in ali je to mogoče z digitalizacijo. Se jim zdi, da bi ta način izboljšal učni proces v šoli? S tretjo temo pa so iskali oblike vključevanja učencev v sam proces poučevanja in sooblikovanja pouka. Kako bi usmeritev učitelja pomagala pri procesu učenja in kako pomembna je informacija o vsebini pouka na njenem začetku?
Zadnja delavnica je bila posvečena vrednotam in odgovornosti, ki sta jo vodili Iva Prah in Urška Poljšak. Namen delavnice je bila debata med parlamentarci in mentoricama. V začetku so bili učenci postavljeni v vlogo petih situacij, ki se nam lahko zgodijo v življenju. Govorili o svojih izkušnjah in verjetnih dejanj, ki bi jih opravili, če bi se s situacijo soočili. Govorili so o dilemah in odločitvah. Ugotovili so, ali je pomembno nuditi pomoč, ali se znamo postaviti sami v določeno situacijo in kaj sploh vpliva na naša dejanja in odločitve. To so vrednote, ki so jih mladi opisali kot vodilo življenja, nekaj kar je pomembno in kar je del nas, saj smo jih dobili skozi izkušnje. Skozi sodelovanje in kompromise lahko ne glede na vzgojo in karakteristike posameznikov pridemo do zaključkov, do katerih so prišli tudi naši razpravljalci, ki so zaključili delavnico predvsem z odgovornostjo in kako se ta prepleta z našimi vrednota. Odgovornosti šole, učiteljev in učencev ter spoštovanje vseh naštetih.
Vsaka skupina je ob koncu delavnice oblikovale sklepe, ki so jih predstavili na razpravi in so bili osnova za razpravo vseh udeležencev. Na razpravi, ki jo je vodila regijska koordinatorka programa na ZPM Krško, Tjaša Rakar Kukovič, so mladi izrazili svoje mnenje ter skozi zelo spoštljiv dialog komentirali in podali kritiko na podane sklepe.
Na fotografiji: levo – vodja programa Otroški parlamenti, Tjaša Rakar Kukovič, ter učenka Osnovne šole Koprivnica.
Med sklepi lahko izpostavimo v prvi vrsti spoštovanje in empatičnost do učiteljev, postavljanje in spoštovanje pravil. Ugotovili so, da se je meja spoštljivosti učencev do učiteljev močno spremenila skozi leta. Prepričani so, da morajo učitelji ob začetku šolskega leta postaviti meje in si zagotoviti avtoriteto, učenci pa jih morajo spoštovati. Želijo si, da bi učenci imeli možnost soustvarjanja oz. sooblikovanja pravil, vsaj na nivoju razreda, saj bi se s tem čutili slišane. Prepričani so, da bi sodelovanje pri oblikovanju pravil pripomoglo k večjemu spoštovanju pravil s strani učencev. Pomembno se jim zdi, da imajo učitelji spoštljiv odnos do učencev. Da med njimi ne delajo razlik, ne glede na njihov status, izgled itn. Učenci so dali velik poudarek, da pri nekaterih učiteljih ni enakopravnosti med učenci; opažajo razlike med spoloma (ženske imajo včasih več pravic kot moški), ljubši učenci dobijo lažja vprašanja.
Drugega izmed sklepov s področja odnosov v šoli in sodelovanje lahko predstavimo sodelovanje med mlajšimi in starejšimi učenci na šoli. V večini primerov so otroci opazili nespoštovanje mlajše generacije do starejših, medtem ko vidijo rešitev v medgeneracijskem sodelovanju; nekatere šole so že namenile večji poudarek na medgeneracijskem sodelovanju, razredi se med seboj povezujejo, izvajajo delavnice, starejši berejo mlajšim, pomagajo si pri učenju in jim svetujejo, medtem ko bi si želeli, da bi bilo tega še več, saj je sodelovanje med generacijami danes še kako pomembno.
Med odnose so šteli tudi medsebojne odnose v razredu. Mladi se zavedajo, kako pomembni so ti odnosi in da so za odnose znotraj razreda ogovorni oni sami. Želijo si več sodelovanja, tudi s tistimi učenci, s katerimi se ne družijo in niso prijatelji. Vsi otroci oz. mladi se dobro zavedajo, da med njimi ne rabijo biti prijateljski odnosi, kar pa je pomembno je to, da med poukom poteka sodelovanje ter medsebojno spoštovanje.
Omenili so tudi vlogo staršev, kjer se postavljajo temelji nekih odnosov. Prepričani so, da so starši tisti, ki morajo otroka pripraviti na šolo in na prihodnost. Od učiteljev oz. odraslih nasploh pa pričakujejo, da bi jih večkrat vprašali za mnenje in več pogovora z njimi.
Znotraj delavnice Metode in načini učenja/poučevanja in učne vsebine so učenci vseh petih občin na prvem mestu izpostavili podatek, kako pomembno bi bilo, da učitelj ob začetku ure predstavi cilj tiste ure. S tem bi učenci vedeli, kako bo ura potekala in na kaj morajo biti pozorni. Z aktivnejšimi metodami učenja bi učenci pridobili koncentracijo, učinkovitost in več novo pridobljenega znanja. Želijo si tudi več vključenosti v procesu izobraževanja. Opažajo, da imajo učenci zelo malo možnosti soustvarjanja oblikovanja drugačnih procesov poučevanja; želijo si več digitalizacije, učenje skozi igro, več skupinskega dela ter tudi pouka na prostem. Izpostavili pa so tudi, da si želijo aktivno poučevanje s strokovnimi učitelji, kjer vlada sodelovanje in spoštovanje.
Otroci so izrazili tudi skrb o samem poteku pouka, saj v večini primerov učitelji narekujejo ali zapisujejo na tablo, učenci pa pišejo po nareku oz. prepisujejo. Med učenci in učitelji ni veliko debate oz. razprave med poukom, kar mladi pogrešajo.
Med razpravo o digitalizaciji ter iskanju pozitivnih in negativnih posledic vpeljave več tehnologije v učilnice, so prišli do zaključkov, da kolikor pozitivnih učinkov bi imela digitalizacija, kot so recimo hitrejše dostopni podatki, so našli tudi nekaj negativnih učinkov. Med temi smo našli predvsem, da kljub temu, da je tehnologija bližja mladim kot starejšim, so ravno mladi tisti, ki ne znajo uporabljati aplikacij, kot sta word in excel. A kljub temu, da njihovo znanje računalniškega okolja ni tako širok, kot so sprva mislili, se vsi niso strinjali, da bi uvedli računalništvo kot obvezen predmet. Nekateri učenci so poudarili, da je pomembno, da iščejo informacije in znanje tudi izven virtualnega okolja, kjer so informacije večkrat tudi napačne in lažne, najprej v učbenikih, časopisih, knjigah itn., kjer so zanesljivi viri in potrjene informacije.
Digitalizacija bi bila uspešna, če bi učenci uporabljali šolske tablice. Poudarili so tudi, da ima večina šol v pravilniku prepoved uporabe telefonov, s čimer se zagotavlja več interakcije med učenci v času odmorov in pri pouku.
Na Otroškem parlamentu so mlade parlamentarke in parlamentarci izpostavili tudi učenje vsebin za reševanje vsakodnevnih problemov, praktično učenje vsebin za prihodnost in odraslo življenje, kot so davki in ekonomija, dotaknili pa smo se tudi učenje veščin, kot so javno nastopanje, timsko delo itn. Nekatere predmete v šoli pa vidijo tudi kot tiste vsebine, ki jim bodo v življenju dale širino ter splošno razgledanost. Poudarili pa so tudi, da si želijo več vsebin za nadarjene učence, saj opažajo, da zadnja leta veliko časa in del pouka ter dodatnih ur šola in učitelji namenijo otrokom, ki snov ne razumejo in se težje učijo.
Ob tretji delavnici z naslovom Vrednote in odgovornost so mladi oblikovali sklepe vrednot, ki jih šola spodbuja ter katere vrednote želijo, da bi jih šola spodbujala, v drugem delu pa so izpostavili sklepe odgovornosti učiteljev in učencev.
Parlamentarci so izpostavili kar nekaj šolskih vrednot: znanje in izobrazba, medsebojna pomoč, sodelovanje, spoštovanje, vztrajnost in uspeh, medtem ko si želijo, da bi šole dale večji poudarek na enakopravnosti, pogumu in spodbujanju otrok in mladih, sprejemanju raznolikosti in razumevanje drugačnosti, potrpežljivosti, pravičnosti, disciplini, spoštovanje prostega časa učencev, veliko pa so govorili tudi varnosti v šolskem okolju, sploh ob nedavnih zapletih, ki so se sicer izkazale za lažne.
V razpravi o odgovornosti učiteljev in učencev so se mladi v vseh petih občinah ustavili na dveh segmentih: želijo si enakopravnosti med učenci, kot jih vidijo učitelji, da so si pri spraševanju in ocenjevanju med seboj vsi enaki, želijo pa si tudi več pomoči pri reševanju konfliktov in zapletov. Ugotovili so, da med njimi, v odnosu učitelj – učenec in tudi učenec – učenec, včasih primanjkuje spoštljiva komunikacija, spoštovanje zasebnosti in skrbi k boljšemu počutju v šoli in razredu. Mladi si v odnosu z učitelji želijo enostavnejšo razlago snovi, medtem ko tudi pri sebi niso spregledali lastnih odgovornosti. Med temi so izpostavili na prvo mesto vedenje in upoštevanje pravil, učenje in opravljanje nalog, spoštovanje učiteljev in drugih delavcev šole.
Ob vprašanju moderatorke razprave, koordinatorke programa na ZPM Krško, Tjaše Rakar Kukovič, ali se jim zdi, da je znanje še vrednota, so mladi ugotovili, da je znanje še vedno vrednota, čeprav je vedno več tistih, ki v odraslem življenju ne potrebujejo več znanja kot nekoč. Želijo si tudi samostojnega dela in raziskovanja, brez pomoči učiteljev.
Mlade parlamentarke in parlamentarce so pozdravili vsi župani petih posavskih šol. V Sejni sobi A Mestne občine Krško sta zbrane pozdravila župan Mestne občine Krško, Janez Kerin, župan občine Kostanjevice na Krki, Robert Zagorc, v Mladinskem centru Brežice je pozdravil župan občine Brežice, Ivan Molan, na sevniškem gradu pa sta zbrane pozdravila in po prireditvi poklepetala z mladimi župan občine Sevnica, Srečko Ocvirk, in župan občine Radeče, Tomaž Režun.
Na fotografiji levo lahko vidite župana Občine Kostanjevica na Krki, Roberta Zagorca, in župana Mestne občine Krško, Janeza Kerina.
V svojih nagovorih so župani pohvalili cilje programa Otroški parlamenti, saj so mnenja, da je pomembno, da imajo mladi priložnost podati svoje mnenje in znotraj tega iskati rešitve ob morebitnih problemih. Medtem ko je krški župan ugotovil, kako spoštljiv odnos so imeli mladi razpravljalci drug do drugega in kako bi se lahko odrasli, tudi znotraj občinskih svetov, učili od njih, je kostanjeviški župan izpostavil, kako ponosno gleda na njih, da kljub mladosti zrelo gledajo na trenutno okoljsko in družbeno politično dogajanje. Ivan Molan je v ospredje postavil moč besede, ki mora priti v ospredje in ne moč orožja, saj je po njegovem mnenju v zadnjem času vse preveč nasilja. Srečko Ocvirk je povedal, kako pomembni sta izobrazba in znanje. Kako pridemo do znanja preko izobrazbe v šolstvu, ki sicer ni edina možnost, vendar je tista, ki je najbolj uporabna. Zato je še kako pomembno, da mladi dobijo priložnost diskurza, saj bodo, kot je nadaljeval Tomaž Režun, imeli ravno oni priložnost sooblikovati nov šolski sistem, a naj pri tem nikoli ne pozabijo na spoštljiv odnos drug do drugega, naj cenijo vsakega in vsakogar, tudi drugačemisleče. In kot je zaključil župan Mestne občine Krško, ”svet ni preprost, je pa lep, če ga takega naredimo”.
Zbrane sta pozdravila v Krškem in Sevnici podpredsednica Zveze prijateljev mladine Krško, Katja Šribar, v Brežicah pa predsednik Zveze prijateljev mladine Krško, Uroš Brezovšek. Oba sta poudarila, kako pomembno je sodelovanje in poudarila kako pomembno vlogo imajo mladi pri nadaljnjemu razvoju šolstva in šolskega sistema.
Občinske Otroške parlamente smo zaključili z volitvami in mislijo mladega učenca, ki je poudaril, da se spoštljivosti, ki jo je vedno manj, mladi ne bodo naučili v šoli, ampak je vse odvisno od domače vzgoje.
V letošnjem letu bodo Posavje zastopali izvoljeni predstavniki: Teja Krajnc iz Osnovne šole Podbočje (mentorica: Jasmina Sankovič) in Gal Vovk iz Osnovne šole Adama Bohoriča Brestanica (mentorica: Anja Mirt), ki zastopata občini Krško in Kostanjevica na Krki, Nikolina Popovič iz Osnovne šole Velika Dolina (mentorica: Patricija Žokalj) in Julija Binter iz Osnovne šole Artiče (mentorica: Monika Kostanjšek), ki zastopata občino Brežice ter Maj Zajec iz Osnovne šole Milana Majcna Šentjanž (mentor: Hrvoje Malkoč) in Milla Marjanovič iz Osnovne šole Marjana Nemca Radeče (mentorica: Mateja Kukovičič), ki bosta zastopala občini Sevnico in Radeče.
Dodaj odgovor